.
 
.

Evnuhi za nebeško kraljestvo - Katoliška cerkev in spolnost od Jezusa do Benedikta XVI.

5 (1  ocena uporabnikov )

.
Redna cena: 43,90 €
Rok dobave: 2-3 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.

Opis

Avtorica v knjigi raziskuje odnos Katoliške cerkve do spolnosti in do žensk ter postavlja pod žaromet velike tabuje katolicizma – homoseksualnost, pedofilijo, kontracepcijo, celibat, zunajzakonsko partnersko zvezo, samozadovoljevanje in splav – ki jih Katoliška cerkev bodisi ovija v tančice molka ali pa do njih zavzema skrajno obsojajoča stališča. S pomočjo izčrpnega zgodovinskega gradiva podaja – s humorjem in ironijo – pregled razvoja katoliške spolne morale, od antike, v kateri izvirajo njene nekrščanske korenine, vse do Benedikta XVI.

Knjigi, ki je prvič izšla že leta 1988 (v slovenščini leta 1992) in do danes doživela več ponatisov in dopolnitev, je Uta Ranke-Heinemann leta 2012 dodala novo poglavje, »Moje veliko razočaranje«, ki ga je posvetila papežu Benediktu XVI., svojemu nekdanjemu študijskemu kolegu na teologiji.

Knjiga je prikaz »mačistične« doktrine cerkvenih očetov, ki je bila (in je še) skrajno žaljiva za vse ženske, t. i. čarovnice, hišne pomočnice, gospodinje, služabnice. Med te »nesrečnike« pa lahko prištejemo še homoseksualce, neplodne moške, invalide, gluhoneme ... in ne nazadnje tudi duhovnike same.


Preberite odlomek


Medtem ko so se v starem in srednjem veku s preprečevanjem zanositve ter z obdobji ženske neplodnosti ukvarjali znanstveno, sta vera v demone in preganjanje čarovništva pripeljala do tega, da so videli na tem področju domeno hudiča. Vprašanje kontracepcije je postalo sumljivo in nevarno predvsem v času po čarovniški buli Summis desiderantes affectibus in Kladivu za čarovnice ter ob intenzivnem sežiganju t. i. »čarovniških babic«, ki je temu sledilo. Vraževernost teologov in papežev, bula Summis desiderantes affectibus z obsodbo čarovniških spretnosti, ki »pri moškem preprečujejo sposobnost spočenjanja in pri ženskah sposobnost zanositve«, in stoletja upepeljevanja čarovnic, ki so sledila – predvsem v Nemčiji – so na tem področju ovirali vsakršen napredek znanosti.
 Krščanski zakonci so zato imeli za preprečevanje zanositve na voljo samo dve metodi. Prva je tista najbolj katoliška, namreč vzdržnost. V poštev pride, kadar tako želita oba partnerja. Tudi anglikanski duhovnik Jonathan Swift (†1745) v Guliverjevih potovanjih leta 1726 ne najde boljšega predloga za nadzorovanje rojstev: popolni, racionalni hauihnhnm iz dežele pametnih konjev ravna tako zato, »ker čuva deželo, da je ne preobremeni število prebivalcev«. Pristaši gornjega sloja hauihnhnmov so, takoj ko so imeli po enega otroka vsakega spola, prenehali spolno občevati, hauihnhnmi nižjih razredov pa so smeli imeti po tri otroke vsakega spola, da je bilo na voljo dovolj služabnikov. O tej metodi preprečevanja zanositve piše leta 1969 Noonan v knjigi ’Preprečevanje zanositve’: »Noben pomembnejši teolog ni prepovedal vzdržnosti tistim zakoncem, ki imajo preveč otrok.« Če gledamo na zadevo tako, potem smo našli vsaj nekaj, kar zakoncem ni bilo prepovedano, in domnevati smemo, da tega Kolumbovega jajca zakoncem tudi manj pomembni teologi nikoli niso prepovedovali.
Noonanov stavek je tipičen za položaj, v katerem so zakonci zaradi vseobsegajočega skrbništva klerokratov: njihovo celotno delovanje potrebuje, če ni prepovedano, odobritev moralnih teologov. Zakonska vzdržnost s soglasjem obeh partnerjev je namreč, že odkar ljudje pomnijo, ideal krščanskega zakona. Tako je bilo že v srednjem veku za doseganje vzdržnosti na voljo nekaj samostanskih zelišč, npr. navadna konopljika, ki jo je v svojem Naravoslovju omenjal že Plinij in o kateri je Frančišek Saleški v svojem delu Filoteja ali uvajanje v bogoljubno življenje zapisal, da »ljudje, ki spe na rastlini, imenovani agnus castus [čisto jagnje], postanejo čisti in sramežljivi«.
 Zadeva se je zapletla, če zakonca o vzdržnosti nista imela enotnega mnenja. Na vprašanje, ali sme žena pod pritiskom revščine možu odkloniti izpolnjevanje zakonskih dolžnosti, na začetku niso odgovarjali pritrdilno. Le Maistre je menil, da je mogoče ženo, ki zavrača spolni odnos, »sodno prisiliti, da ga ne zavrne«. Šele po 16. stoletju so nekateri teologi odločili drugače, npr. Dominik Soto. »Zlasti kadar jih muči nadležna revščina in zaradi tega ne morejo prehraniti toliko otrok« – vsaj v tem primeru zavračanje spolnega odnosa ni smrtni greh. To je bila novost in velika popustljivost Sota, dvornega teologa Karla V.
 Tomaž Sanchez razsodi podobno kot Soto. Nemški jezuit Paul Laymann, čigar moralnoteološko delo je bilo na nemških teoloških katedrah, ki so jih v veliki meri zasedali jezuiti, sto petdeset let standardni učbenik, pa je odločil, da je v primeru »skrajne revščine« to zavračanje mogoče dopustiti.
 Vsi ti velikodušneži, ki so preveč revnim ženam dopuščali, da so zavračale opravljanje zakonske dolžnosti, pa se strinjajo, da je takšno odklanjanje smrtni greh, če se moški zaradi tega vdaja nevzdržnosti, če npr. skoči čez plot. Tu se najbolj jasno pokaže dejstvo, da spolni odnos nima nikakršne zveze z ljubeznijo, saj grožnja z nezvestobo pravzaprav ne bi smela spodbujati ženine pripravljenosti za občevanje.
 Alfonz Ligvorij, ki je postal najvplivnejši moralni teolog 19. in 20. stoletja, se v nasprotju s številnimi predhodniki nagiba k mnenju, da tudi pri veliki revščini ni dovoljeno odklanjati izpolnjevanja zakonskih dolžnosti, in sicer prav zaradi nevarnosti nečistovanja. To pomeni, da se je latentna moževa nezvestoba štela h grehom preobremenjene žene, če ta z njim ni hotela (ne pozabimo: zaradi prevelike revščine) občevati. Ni pa po Alfonzu greh, če žena to stori zaradi mnogo manj obremenjujočega razloga, če ima namreč blagega, dobrega, zvestega in ljubečega moža, ki ne vztraja pri svoji želji.
 Prednost nečistovalcev, kadar gre za občevanje, je temeljni motiv cerkvene zakonske morale do vključno drugega vatikanskega koncila. Občevanju zaradi preprečevanja nečistovanja in prešuštva je posvečena velika pozornost in dana mu je prednost pred morebitno hudo poškodbo žene. Katoliška spolna morala je pretežno moška morala in neusmiljeno spolno izkoriščanje ženske.
Občevanju iz ljubezni (v klasični teološki četverni razdelitvi ga sploh ni) in v zvezi s tem morebitnemu obzirnemu preprečevanju zanositve ni bila vse do danes namenjena niti ena sama pozitivna misel. V očeh celibatistov je spolni odnos samo preprečevanje nečistovanja in spočenjanje otrok ali preprečevanje nečistovanja, ki vključuje tudi spočenjanje otrok. In glede tega se kljub nekaterim tu in tam lepim besedam vse do danes ni prav nič spremenilo. Če bi teologi od Avguština dalje o ljubezni med zakoncema razmišljali s tolikšno vnemo, s kakršno so razmišljali o nevarnosti nečistovanja in nezvestobe predvsem zakonskega moža, bi namesto takega brutalnega sistema zgradili drugačen, bolj človeški moralni sistem. Tako pa je rezultat ta, da je bilo krščanskim zakoncem, katerih zakonske zadeve so urejali izključno neporočeni, prizadejane veliko škode.

.
.
.

O avtorju - Uta Ranke Heinemann

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

Mnenja kupcev

  1  ocena:
5 zvezdice
100%
(1)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 5
(1 ocena uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.