.
 
.

Dotik (mehka vezava)

Avtor:

.
Redna cena: 15,90 €
Rok dobave: 2-3 dni.
.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.

Opis

Dotik, pisateljičin prozni prvenec, pripoveduje o deklici, ki tankočutno opazuje svet okoli sebe. Njeno bivanje v veliki družini na Zahodnem bregu ni oblikovano v tradicionalno narativno pripoved o odraščanju, marveč v spreplet spominskih drobcev, podanih s sugestivnimi pesniškimi podobami, zaradi katerih besedilo mestoma prehaja v poezijo v prozi.
 
V kalejdoskopu bogatih čutnih zaznav odraščajoče deklice bralec šele na koncu uzre konkretno političnozgodovinsko ozadje, saj je v ospredju krhek barvit svet notranjega občutenja, ki hrepeni po stiku z zunanjim svetom. Slovenski prevod je nastal po angleškem prevodu Paule Haydar, ki ga je ameriška Univerza v Rochestru leta 2011 nominirala za enega najboljših proznih prevodov v angleščino.

Branje za literarne sladokusce
.

Preberite odlomek:

Deklica se je oddaljila do dreves in še naprej iskala sledi mavrice. Pod drevesi le gomile krhkega, suhega listja. Njegovo hrestljanje pod nogami edini šum na vrhu hriba, vse dokler ni zavel vetrc, stresel listje na drevesih in sonce povedel bliže k robu neba.
Vsenaokrog so se vsa drevesa in vse poti zdele enake, zato je deklica sledila gibanju sonca in ga lovila, da se ne bi stemnilo in bi vse barve izginile. Nato je začela teči, hitreje in hitreje, dokler ni dosegla roba hriba.
In na robu hriba se je nebo bočilo k oddaljenim poljem, kjer bo sonce vsak hip potonilo, za njim pa se je raztezal dolg žarek vijoličaste, zadnje barve dneva.
/…/
V daljavi se je nekaj zalesketalo, to so bile sosedove oči. Na poljih so mu oči pozelenele.
Deklica je legla na zeleno travo in sosed se ji je vse bolj približeval, dokler ni legel nanjo. Od zadaj ga je obdajalo modro nebo in njegove oči so obdajale lastno modrino.
Tako blizu ji je bil, da so se njegove poteze zameglile, in le nosova sta jima preprečevala, da bi si prišla še bliže. Dvoje teles se je sprepletlo, kakor da sta eno.
Roko ji je položil na vrat, medtem ko je njena počivala na prsti, nato jo je dvignila k njegovim očem. Njegova roka se je pomikala po njenem vratu, njena čez njegove oči. Prste ji je zaril v vrat in njeni prsti so se zarili v njegove oči in ga ranili. Odmaknil se je, ni mu bilo več do tega, da bi se z njo igral nezebujl.
/…/
Vsak večer je deklica šla v posteljo po ukazu zaspanosti, to noč je šla po materinem.
Tu in tam je skozi vrata, ki so njeno sobo ločevala od dnevne sobe, v kateri se je zbrala družina, slišala besedne drobce: »uanat«, »rah«, »alah«, »jal«, »mutah«, »ratila«. Še zlasti težko je razbrala besedo »ratila«. Nato je zaslišala televizijski sprejemnik, čeprav se je zvok komaj prebil skozi vrata, »ratila« pa je postala »abra in tila«. Po več ponovitvah »Sabra in Šatila«.
Sabr je bil kaktus, in kaktusi, kjerkoli si jih videl, so bili vedno enaki, nikoli večji in nikoli manjši. Tako ni vedela, ali ima sabr – kaktus šatlo – sadiko. Spala je, dokler je ni prebudilo vmešavanje medu v mleko. Zvoku je sledila v materino in očetovo sobo.
Mati in oče sta se pogovarjala, vse odkar se je noč začela umikati pa do trenutka, ko je sonce posijalo na preprogo med njunima posteljama.
Po navadi njunega pogovora ni razumela, zato se zanj ni zmenila in je strmela v veliko sliko, obešeno nad materino posteljo. Na njej je bila ženska v temno zeleni obleki z razkritimi rameni. Trgala je svetlo zeleno grozdje s srednje zelene trte.
Ko je sonce posijalo v sobo, je oče imel navado prižgati radio med svojo in materino posteljo. Danes pa so deklico odvedli iz sobe in jo napotili v šolo, še preden se je vse to zgodilo. V šoli so si otroci tako potihoma šepetali, da si lahko slišal ščebetanje ptic.
Deklica je stala na robu šolskega dvorišča in gledala proti sabru, velikemu kakor osel, pogled na kaktus pa ji je zakrival osel, ki je stal pred njo. Stala je in čakala, da se osel umakne in si bo v spomin lahko vtisnila manjkajoči del rastline. Oči, uprte v osla, niso preprečile ušesom, da ne bi slišala pogovora v bližini. »Oh, ti ljubi bog.« »Sabra in Šatila.« »Slike med poročili.« »Kako grozzzzzzzzzz,« je zazvonil zvonec in naznanil konec dopoldanskega odmora.
Sredi šolske ure se je iz grla nekaterih učencev izvil glasen »Jeeeee« in vsi so se obrnili v tisto smer. Učiteljica je stopila h klopi, na kateri so počivale roke, ki so držale ravnilo, na katerem je pisalo Palestina.
Učiteljica je učencu dala na izbiro, ali bo besedo izbrisal ali bo ravnilo vrgel v koš za smeti v kotu razreda. Učenec je skomignil z rameni in ravnila ni izpustil, kakor ženska z razgaljenimi rameni s slike nad materino posteljo ni izpustila grozdja. Ko ga je učiteljica zgrabila za ramo, je njegova srajca spominjala na žensko obleko, ki se je zapletla med veje vinske trte. Stol, na katerem je sedel, je telebnil na tla.
Medtem ko je učiteljica stopala proti vratom in nato skoznje ter za seboj vlekla učenca, je prosila deklico, naj jo nadomesti, dokler se ne vrne.
Deklica je stopila za učiteljičino mizo, izvlekla stol in sedla. Pogledala je učence in bili so videti drugačni, kot kadar je sama sedela med njimi, čeprav zaradi zmede ob tem, kar se je dogajalo, le niso bili videti tako zelo drugačni. Obrnila je stol in se zagledala v prazno zeleno tablo. Ženska na sliki je imela obleko v barvi kaktusa. Deklica je poskusila razumeti pomen besed Sabra in Šatila. Morda pa sta tvorili samo eno besedo. Jasno ji je bilo le, da se besede Palestina ne sme uporabljati, kaj pomeni, pa ne. Zelena tabla je po barvi spominjala na kaktus.


.
.
.

O avtorju - Adania Šibli

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Obseg/št. strani: 88
  • Datum Izida:
  • Jezik: Slovenski
  • Vezava: Mehka
  • ISBN/EAN: 9789612417581
  • Mere izdelka vxš: 20 x 13 cm
  • Založba Modrijan Založba, d.o.o.
  • Avtor:
  • Zbirka: Bralec
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 0
    (0)
Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  0  ocen:
5 zvezdice
0%
(0)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 0
(0 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.