Prelistaj me!
.
 
.

Dobri mož Jezus in prevarant Kristus

5 (1  ocena uporabnikov )


Na voljo tudi e-knjiga na spletnem portalu E-emka.si

.
Redna cena: 22,95 €
Na zalogi, dobava takoj.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.

V kompletu ceneje!

Kupi Dobri mož Jezus in prevarant Kristus + Ime rože (Žepnica) skupaj ter prihrani dodatnih 1,59 € (4,09%)
  • Dobri mož Jezus in prevarant Kristus
    22,95 €
    .
  • +
  • 15,95 € 14,36 €
    .
  • =
  • Skupaj redna cena: 38,90 €
    Skupaj v kompletu: 37,31 €
    Prihranek pri kompletu: 1,59 € (4,09%)
    Dodaj v košarico
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

Avtor je dobil povabilo od založbe Canongate, naj se pridruži znanim piscem, kot so M. Atwood, V. Pelevinu, K. Armstrong in drugim in na novo napiše kakšnega od svetovnih mitov. Zaradi svojega deklariranega ateizma se je odločil za zgodbo o Jezusu.


Napisal jo je po “znani” zgodbi, le da je provokacija – čeprav Pullman temu ne pravi tako – v tem, da poleg Jezusa uvede še njegovega brata dvojčka Kristusa in nato celotno zgodbo pove s perspektive: Jezus je nagajiv otrok, Kristus je bolehen in Jezusa nenehno rešuje iz težav.



Odlomek:

Sedli so pod oljko in se zavili v plašče, kajti bila je mrzla noč. Jezus je šel malce stran in pokleknil.


»Ne poslušaš,« je zašepetal. »Vse življenje ti že govorim, v odgovor pa slišim le tišino. Kje si? Si tam zunaj med zvezdami? Je to razlog? Si mogoče zaposlen s tem, da ustvarjaš drug svet, ker si se tega naveličal? Odšel si, kajne, zapustil si nas.


Lažnivca delaš iz mene, to menda veš. Pa nočem govoriti laži. Govoriti poskušam resnico. Ampak dopovedujem jim, da si ljubeč oče, ki bedi nad vsemi, pa nisi; slep si in gluh, vsaj kolikor lahko presodim jaz. Ali nisi zmožen videti ali kratkomalo nočeš gledati? Kaj je res?


Nobenega odgovora. Tebe ne zanima.


Če bi poslušal, bi vedel, kaj mislim z resnico. Nisem eden tistih dlakocepcev, tistih pedantnih filozofov s spakljivo grško šaro o nekakšnem čistem svetu duhovnih oblik, v katerem je vse popolno in ki je edini prostor prave resnice, v nasprotju s tem umazanim materialnim svetom, ki je skvarjen in prostaški in poln neresnice in nepopolnosti ... Si jih slišal? Neumno vprašanje. Tudi obrekovanje te ne zanima.


In take besede so res obrekovanje; ta svet si ustvaril ti in čudovit je, ves, kar ga je. Ko pomislim na stvari, ki sem jih imel rad, se mi zadrgne grlo od sreče, ali pa mogoče od žalosti, ne vem – in vsaka od njih je bila nekaj na tem svetu, ki si ga ustvaril. Če kdo lahko zavonja ribe, ki se pečejo na večer ob jezeru, ali začuti hladen vetrc v vročem dnevu, ali vidi živalco, ki poskuša tekati okrog, se prekopicuje in spet vstaja, ali poljubi mehke in voljne ustnice – če kdo lahko občuti vse te stvari in še vedno trdi, da so samo grobi, nepopolni posnetki nečesa veliko boljšega v nekem drugem svetu, potem te obrekuje, Gospod, tako gotovo, kot besede sploh kaj pomenijo. Res pa ti ljudje niti ne verjamejo, da besede kaj pomenijo; njim so samo figure za igranje rafiniranih igric. Resnica je to, resnica je ono, kaj sploh je resnica – in tako meljejo v neskončnost, te brezkrvne prikazni.


V psalmu je rečeno: 'Bedak pravi v svojem srcu: »Ni Boga.«' No, tega bedaka razumem. Z njim si ravnal enako kot z menoj, kajne? Če sem zato bedak, potem sem eno z vsemi bedaki, kar si jih ustvaril. Rad imam tega bedaka, tudi če ga ti nimaš. Revež je šepetal k tebi noč za nočjo, v odgovor pa ni slišal ničesar. Celo Job je pri vseh težavah, ki so ga doletele, vendarle dobil tvoj odgovor. Bedak in jaz pa bi prav tako lahko govorila v prazen lonec, s to razliko, da se celo prazen lonec oglasi podobno kot veter, če si ga povezneš čez uho. Tudi to je nekakšen odgovor.


Mi to dopoveduješ? Da takrat, ko slišim veter, slišim tvoj glas? Da vidim tvojo pisavo, ko gledam zvezde – ali da jo vidim v lubju na drevesu ali v valčkih na pesku ob robu vode? Same lepe stvari, o tem ni dvoma, ampak zakaj si napravil, da jih je tako težko brati? Kdo nam jih more prevesti? Skrivaš se v enigme in uganke. Ali morem verjeti, da bi Gospod Bog ravnal kakor eden od tistih filozofov in govoril z namenom, da bi ljudi zbegal in zmedel? Ne, ne morem. Zakaj tako delaš s svojim ljudstvom? Tisti Bog, ki je storil, da je voda bistra in sladka in sveža, je ne bi napolnil z blatom, preden bi jo dal piti svojim otrokom. Kaj je torej odgovor? Da so te stvari polne tvojih besed in da moramo pač vztrajati, dokler jih ne bomo znali prebrati? Ali da so prazne in brez pomena? Kaj je res?


Nobenega odgovora, jasno. Samo prisluhni tej tišini. Niti sapice vetra; v travi praskljajo drobne žuželke; tamle pod oljkami smrči Peter; na kmetiji daleč za mano v hribih laja pes; spodaj v dolini je sova; pod vsem tem pa neskončna tišina. Tebe ni v teh zvokih, kajne. To bi mi bilo še v nekakšno pomoč. Te drobne žuželke imam rad. Pes zadaj v hribih je priden; zanesljiv je; čuval bi kmetijo, četudi bi moral zato umreti. Sova je lepa in skrbi za mladiče. Celo Peter je dobričina, čeprav vpije in razgraja. Če bi mislil, da si v teh zvokih, bi te lahko ljubil z vsem srcem, četudi bi bili edini, s katerimi bi se oglašal. Toda ti si v tišini. Ti ne rečeš ničesar.


Bog, ali je kakšna razlika, če rečem to ali če rečem, da te sploh ni tu? Lahko si predstavljam, kako bo v prihodnjih letih kakšen duhovnik, kakšen filozofski pametnjakovič, metal svojim nesrečnim privržencem pesek v oči, češ: 'Velika odsotnost Boga je seveda ravno znak njegove prisotnosti' ali kaj podobno bedastega. Ljudje bodo slišali njegove besede, si mislili, kako pameten je, da govori take stvari, in jih poskušali verjeti, toda domov bodo odšli zbegani in lačni, ker v tem ni nobenega smisla. Tak duhovnik je slabši od bedaka v psalmu, ki je vsaj pošten. Ko moli k tebi bedak in ne dobi odgovora, sklene, da velika odsotnost Boga pomeni, prekleto, da ga pač ni tukaj!


Kaj bom pripovedoval ljudem jutri, pa dan potem in še dan potem? Jim bom še naprej pripovedoval stvari, ki jih ne morem verjeti? Moje srce se bo tega naveličalo; moj trebuh se bo stisnil od slabosti; moja usta bodo polna pepela in v grlu me bo žgal žolč. Prišel bo dan, ko bom rekel ubogemu gobavcu, da so mu grehi odpuščeni in da se mu bodo razjede pozdravile, on pa bo odgovoril: 'Ampak saj niso nič manj globoke kot kdaj koli. Kje je ozdravljenje, ki si ga obljubljal?'


In nebeško kraljestvo ...


Je mogoče, da sem ves čas zavajal samega sebe in še vse druge? Kaj sem vendar počel, ko sem jim pravil, da bo prišlo – da prav zdaj živijo ljudje, ki bodo dočakali prihod Božjega kraljestva? Vidim nas, kako čakamo, čakamo, čakamo ... Je imel moj brat prav, ko je govoril o tisti veliki organizaciji, tisti svoji cerkvi, ki naj bi služila kot sredstvo za Božje kraljestvo na zemlji? Ne, motil se je, motil. Temu se je uprlo vse moje srce in mišljenje in telo. Še zdaj se upira.


Kajti razločno vidim, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do česa takega. Hudič bi si mel roke od zadovoljstva. Čim dobijo oblast ljudje, ki verjamejo, da izpolnjujejo Božjo voljo, pa naj bo v hiši, v vasi, v Jeruzalemu ali v samem Rimu, šine vanje hudič. Ne traja dolgo, da začnejo sestavljati sezname kazni za raznorazne nedolžne dejavnosti in obsojati ljudi na bičanje ali kamnanje v Božjem imenu zato, ker se oblačijo v eno ali jedo drugo ali verujejo tretje. Privilegiranci bodo gradili velike palače in templje, da se bodo šopirili po njih, revežem pa pobirali davke, da si bodo lahko plačevali razkošje; še sámo Pismo bodo začeli skrivati, češ da so nekatere resnice preveč svete, da bi se smele razodeti navadnim ljudem, in tako bo dovoljeno zgolj tolmačenje duhovnikov, vsakogar, ki bo hotel narediti Božjo besedo vsem jasno in očitno, pa bodo mučili in ubili; z vsakim dnem bodo bolj prestrašeni, kajti več ko bodo imeli oblasti, manj bodo zaupali komur koli, zato bodo imeli vohune in izdaje in ovadbe in skrivne tribunale, nesrečne neškodljive krivoverce, ki jih bodo izbezali, pa bodo podvrgli strašnim javnim usmrtitvam, da bi druge z ustrahovanjem prisilili k pokorščini.


In da bi ljudem odvrnili pozornost od njihove bede in jih podžgali proti komu drugemu, bodo upravitelji te cerkve od časa do časa razglasili, da je tainta država ali narod hudoben in da ga je treba uničiti; zbrali bodo veliko vojsko in odrinili morit, požigat, ropat, posiljevat in plenit, nad kadečimi se ruševinami nekdaj lepe in cvetoče dežele pa bodo dvignili svoj prapor in oznanili, da je Božje kraljestvo zato toliko večje in veličastnejše.


Vsak duhovnik pa, ki se bo hotel predajati svojim skrivnim poželenjem, pohlepu, sli, okrutnosti, bo kakor volk sredi planjave jagnjet, kjer je pastir zvezan, zamašenih ust in zavezanih oči. Nihče ne bo niti pomislil, da bi se vprašal, ali je prav, kar ta sveti mož počne zasebno, njegove male žrtve bodo vpile k nebu za usmiljenje in njihove solze bodo močile njegove roke, on pa si jih bo obrisal v ornat, jih pobožno sklenil in zasukal oči navzgor – in ljudje bodo govorili, kako imenitno je imeti za duhovnika takega svetnika, kako lepo skrbi za otroke ...


In kje boš ti? Se boš ozrl dol in zalučal strelo v te bogokletne kače? Boš pahnil upravitelje z njihovih prestolov in zdrobil njihove palače v kup kamenja?


Postaviti to vprašanje in čakati na odgovor je isto kot vedeti, da odgovora ne bo.


Gospod, če bi mislil, da poslušaš, bi molil predvsem za eno: naj vsaka cerkev, ustanovljena v tvojem imenu, ostane revna, nemočna in skromna. Naj nima nikakršne oblasti razen oblasti ljubezni. Naj nikoli nikogar ne izvrže. Naj nima nikakršne lastnine in naj ne postavlja nobenih zakonov. Naj ne obsoja, ampak samo odpušča. Naj ne bo podobna palači z marmornimi stenami in zloščenimi podi in stražami pred vrati, ampak drevesu s koreninami globoko v prsti, ki daje zavetje sleherni ptici in živali; ki spomladi daje cvet, v sončni pripeki senco in v sezoni sad, ob svojem času pa preda svoj trdni, zdravi les tesarju, vendar raztrosi na tisoče semen, tako da namesto njega lahko zrasejo nova drevesa. Ali drevo reče vrabcu: 'Pojdi ven, ti ne sodiš sem'? Ali drevo reče lačnemu: 'Ta sad ni zate'? Ali drevo preizkusi zvestobo živali, preden jih spusti v svojo senco?


To je vse, kar zdaj lahko počnem: da šepetam v tišino. In kako dolgo mi bo sploh še do tega? Tebe ni tu. Nikoli me nisi slišal. Mar bi raje govoril drevesu, psu, sovi, drobni kobilici. Ti bodo vedno navzoči. Jaz sem na strani bedaka iz psalma. Mislil si, da se bomo lahko prebijali brez tebe; ne – ni ti bilo mar, ali se bomo prebijali brez tebe ali ne. Preprosto vstal si in odšel. Zato počnemo prav to: prebijamo se. Del sveta sem in rad imam vsako zrno peska in bilko trave in kapljo krvi na njem. Lahko ne bi bilo sploh ničesar drugega, ker je že vse to dovolj, da vzradosti srce in pomiri duha; vemo tudi, da je v veselje telesu. Telo in duh ... je med njima kakšna razlika? Kje se konča eno in začne drugo? Kaj nista eno in isto?


Od časa do časa se te bomo spomnili, kakor dedka, ki smo ga nekoč imeli radi, vendar je umrl, in pripovedovali o tebi zgodbe; krmili bomo jagnjeta, želi žito, stiskali vino, sedeli pod drevesom v večernem hladu, gostoljubno sprejemali tujce, skrbeli za otroke, negovali bolne in tolažili umirajoče, ko bo prišel naš čas, pa bomo legli, brez vsake žalosti, brez vsakega strahu, in se vrnili v zemljo.


In pustili tišino, naj govori sama sebi ...«


Jezus je umolknil. Ničesar več ni imel povedati.


...

.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Philip Pullman

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.

Pullmanov oče, Alfred Outram Pullman je bil pilot v RAF, njegova mati, Audrey Evelyn Outram pa gospodinja. Družina je zaradi očetove službe veliko potovala, med drugim v Zimbabve, kjer se je Pullman izobraževal. Ko je imel Pullman sedem let, je njegov oče umrl v letalski nesreči. Njegova mati se je znova poročila in Pullman se je z njo preselil v Avstralijo. Tam je spoznal stripe, kot sta bila Superman in Batman. Od leta 1957 je obiskoval srednjo šolo v Walesu, kasneje pa živel v Norfolku pri svojem dedku.

Leta 1963 se je vpisal na exetersko univerzo in tam leta 1968 diplomiral iz umetnosti. Dve leti kasneje se je poročil z Judith Speller in pričel poučevati otroke ter pisati šolske igre.

Pullman je med leti 1988 in 1996 učil na Westminstrski univerzi v Oxfordu ter nadaljeval s pisanjem zgodb za otroke. Leta 1993 je začel pisati serijo Njegova temna tvar in leta 1996 izdal prvi roman Severni sij, ki je prejel več literarnih nagrad.

Leta 1996 se je popolnoma posvetil pisanju romanov, vendar občasno še piše za angleški časopis The Guardian. Prav tako je leta 2004 začel predavati na seminarjih angleščine na Exeterski univerzi.

 

.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Broširana
  • ISBN/EAN: 9789610114413
  • Mere izdelka vxš: 20,5 x 14,5 cm
  • Založba Mladinska knjiga Založba
  • Avtor:
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 5
    (1)
Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  1  ocena:
5 zvezdice
100%
(1)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 5
(1 ocena uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:
  1. eknjiga eknjige (1)

Dodaj oznako:

Dodaj
.