.
 
.

DNK - Skrivnost življenja

5 (3  ocene uporabnikov )

.
Redna cena: 14,90 €
Rok dobave: 2-3 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

Enaindvajseto stoletje bo gotovo minilo v znamenju genetike. Dobrih 50 let po odkritju zgradbe DNK smo sicer šele na začetku genetske revolucije, toda obeti so veličastni. Z gensko spremenjenimi organizmi nam bo morda uspelo korenito spremeniti kmetijstvo, odpraviti lakoto in rešiti okolje. Za človeka pa je še pomembnejši vpliv genetike na medicino. Gensko spremenjeni mikroorganizmi že zdaj rešujejo mnoga življenja, saj z njimi pridobivajo pomembna zdravila. Ob pomoči genetike odkrivajo vzroke številnih bolezni in tudi, kar je seveda še pomembneje, zdravila zanje.

Gensko zdravljenje in zdravljenje z izvornimi celicami – podobno kakor gensko spremenjena hrana – zdaj marsikoga še plašijo, a vzrok za to je večinoma le strah pred neznanim. Strahu pred neznanim pa se najlaže otresemo z znanjem. V knjigi DNK – Skrivnost življenja najdemo vse, kar bi morali dandanes vedeti o genetiki. Za razumevanje pa ne potrebujemo biološkega predznanja, saj je knjiga napisana na preprost in vsakomur razumljiv način.

V zanimivi in razburljivi pripovedi o napredku genetike – od odkritja zgradbe DNK pred dobrega pol stoletja do najnovejših odkritij – boste izvedeli:

– kako so odkrivali zgradbo dvojne vijačnice DNK in skrivnosti genetskega jezika
– zakaj je DNK ključ življenja
– vse o gensko spremenjeni hrani
– kako z genetiko odkrivajo zgodovino človeške vrste
– kako geni razkrivajo naše sorodstvo s šimpanzi in neandertalci
– vse o projektu Človeški genom in njegovem pomenu za razvoj znanosti
– zakaj je genetika najučinkovitejše orožje v boju s številnimi nevarnimi boleznimi
– kaj sta gensko zdravljenje in zdravljenje z izvornimi celicami
– kako z genetskimi testi odkrivajo dedne bolezni
– kako genetiko in DNK uporabljajo v boju proti kriminalu

V zanimivi svet genetike nas popelje nihče drug kot James D. Watson: znanstvenik, ki je sodeloval pri odkritju zgradbe DNK, s katero se je genetska revolucija začela, in bil vse odtlej v njenih prvih vrstah.

prevod: mag. Nikolaj Pečenko.

Mnenja:


"Bogato barvno ilustrirana, tu in tam udarjena z avtorjevim kritičnim osebnim pečatom (recimo obdelava projekta Človeški genom, pri katerem je prihajalo do tekmovalnosti med institucionalnimi raziskovalnimi ustanovami in zasebnimi podjetji), je ta knjiga enkratno osebno pričevanje in hkrati znanstveni pregled nekoga, ki je bil pri vsem tem ves čas povsem zraven."
-
Samo Rugelj, Bukla

"Bralcu podrobno in slikovito predstavi znanost, kot jo vidijo sami znanstveniki, ki raziskujejo svet življenja, prav tako pa se tudi jasno in argumentirano opredeli do mnogih etičnih in družbenih vprašanj, ki se danes zastavljajo ob hitrem napredovanju znanosti."
- Sašo Dolenc, Kvarkadabra

"Skratka: z izidom omenjene knjige v slovenskem prevodu se nam je ponudila rekda priložnost, da neko znanstveno področje celovito spoznamo ob pomoči človeka, ki je to področje pravzaprav odkril in je vse do danes eden glavnih nosilcev njegovega razvoja."
- Matej Pavlič, Življenje in tehnika


Preberite odlomek:

Nekako od začetka devetdesetih let so z analizo povezanosti odkrili še nekatere druge pomembne gene, ki povzročajo raka, med drugim nevrofibromatozo (znano tudi kot bolezen človeka slona, za katero marsikdo ne ve, da je vrsta raka) ter raka debelega črevesa in prostate. Iskanje posameznih genov je sicer učinkovito, a zelo počasno in mukotrpno, saj je treba vsakokrat najti in analizirati primerne družine. Prav na tem področju se bo projekt Človeški genom pokazal kot izjemno koristen. Mikromreže beljakovin in DNK bodo opremile lovce na rakotvorne gene z učinkovitim velikokalibrskim orožjem. Ko sem se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začel ukvarjati z raziskavami raka, smo o njegovi genetiki vedeli tako malo in bili odvisni od tako preprostih pripomočkov, da sem se raje posvetil virusom, ki povzročajo raka pri živalih. Upal sem namreč, da bo mogoče s preučevanjem teh virusov, ki imajo zelo malo genov in so bili zato že takrat obvladljivi (v raziskovalnem smislu), bolje razumeti tudi raka pri ljudeh. Danes raziskovalci raka niso več omejeni samo na viruse, saj smo sposobni kartirati in klonirati na desettisoče genov v rakastih celicah. Ob čedalje podrobnejšem spoznavanju vse številnejših drobnih biokemičnih sprememb, ki normalne celice spreminjajo v rakaste, se pred nami odpira neizmerno bogastvo novih znanstvenih spoznanj.

Večina analiz povezanosti je odvisnih od sledenja določene genetske posebnosti v čim večjem rodovniku. Obstaja pa tudi drug pristop – analiziranje manjših populacij, pri katerih je določena genetska okvara pogostejša. In težko je dobili manjšo populacijo od tiste, ki živi na otoku Tristan da Cunha. Tristan da Cunha je majhen vulkanski otok s premerom komaj dobrih 10 km. Strm in negostoljuben se dviga iz morja sredi južnega Atlantika in velja za najodročnejši otok na svetu. Prvič ga je stalno naselila britanska vojaška posadka leta 1816, ki je skrbela, da otoka ne bi uporabili Francozi kot morebitnega oporišča za osvoboditev Napoleona, izgnanega na Sveti Heleni 2000 km severneje. Kasneje se je število prebivalcev na otoku le malo povečalo. Tu in tam je prišel kak nov naseljenec, tu in tam je na otoku ostal kak brodolomec. Leta 1993 so ob neuradnem popisu na otoku našteli vsega 301 prebivalca. Tedaj je otok obiskala skupina raziskovalcev z Univerze v Torontu, da bi nadaljevali medicinsko raziskavo, ki so jo na otočanih izvedli leta 1961; takrat so namreč vse prebivalce začasno preselili v Anglijo, kajti prebudil se je otoški speči vulkan. Najbolj presenetljivo je bilo odkritje, da je imela več kot polovica otočanov težave z astmo.

Ko so leta 1993 v okviru programa Genetika astme raziskovalci z Univerze v Torontu pregledali 282 otočanov, so ugotovili, da jih ima kar 161 (57 odstotkov) posamezne simptome astme. Kanadski raziskovalci so pripravili tudi rodoslovno analizo vseh otoških družin, kar ni bilo pretirano težko, saj so bili vsi otočani potomci le petnajstih izvirnih naseljencev in so bili med seboj vsi tako ali drugače v sorodu. Zdi se, da je astma prišla na otok z dvema ženskama, ki sta se tam naselili leta 1827. Takšne izolirane populacije so pravo darilo za lovce na gene. Vsi otočani so v bistvu ena sama razširjena družina, zaradi česar je precej verjetno, da vsako posamezno motnjo pri vseh prizadetih prebivalcih povzročajo isti geni. Za analizo povezanosti je to seveda idealno. V večjih, bolj mešanih populacijah, namreč lahko pri nekaterih bolnikih astmo povzroča ena skupina genov, pri drugih pa so za astmo krivi čisto drugi geni. Prav zaradi takšne heterogenosti je odkrivanje genskih dejavnikov pri zapletenejših boleznih tako težavno.

Raziskovalci iz Toronta so zbrali krvne vzorce in pripravili DNK, vendar so za nadaljevanje raziskave potrebovali več denarja. Takrat so se jim oglasili iz podjetja Sequana Therapeutics, ki je bilo ustanovljeno prav za iskanje bolezenskih genov. Sequana je financirala raziskavo in takoj so jo začeli obtoževati, da izkorišča otočane, ki morda sploh niso dobro razumeli, kakšna je njihova vloga v poslovni strategiji podjetja.

Skupina kanadskih aktivistov, ki so se oklicali za Mednarodni sklad za napredek podeželja, je trdila, da je Sequana »zagrešila biopiratsvo […] in prekršila osnovne človekove pravice ljudi, katerih vzorce DNK so vzeli«. Sequana je v sporočilu, zaradi katerega je bila nato deležna še več obtožb o ›biopiratstvu‹, objavila, da so odkrili dva gena, ki naj bi bila povezana z astmo, a ju niso hoteli objaviti, dokler ne vložijo evropskega patentnega zahtevka. Gena so odkrili na 11. kromosomu in kasnejše raziskave na večjih heterogenih populacijah so potrdile vlogo 11. kromosoma pri astmi. Zdi se torej, da genetski dejavniki, zaradi katerih je na Tristanu da Cunhi astma tako pogosta, niso pomembne le za prebivalce osamljenega otočka v južnem Atlantiku. Toda nevihta, ki jo je povzročilo ›biopiratstvo‹ Sequane, ni nič v primerjavi z viharjem, ki je nekaj let kasneje zajel Kárija Stefánssona in njegovo podjetje deCODE Genetics. Stefánsson je ugotovil, da z iskanjem in preučevanjem žepnih populacij (kakršna je tista z otoka Tristana da Cunhe) za vsako bolezen posebej ne bo mogoče priti daleč, temveč potrebujemo en sam izoliran otok s precej večjim številom prebivalcev, med katerimi bi lahko sočasno iskali gene za mnoge različne bolezni. Po naključju je bil prav Kári Stefánsson rojen na enem od takšnih otokov.

Islandija je približno tako velika kakor Kentucky, vendar ima samo okoli 300.000 prebivalcev ali komaj za petnajstino te ameriške zvezne države (drugače povedano, je petkrat večja od Slovenije, vendar ima le približno toliko prebivalcev kakor Ljubljana). V 9. in 10. stoletju so Islandijo naselili Vikingi, ki so s seboj pripeljali tudi ženske, ugrabljene na Irskem. Islandija podjetnemu lovcu na gene ponuja mnoge prednosti. Populacija je zelo homogena, saj jo sestavljajo skoraj izključno potomci prvotnih naseljencev. Po vikinški naselitvi se je na otok priselilo le malo ljudi. Poleg tega imajo na Islandiji razvito bogato rodoslovno tradicijo in marsikateri Islandec pozna svoje prednike izpred pol tisočletja. Poleg ustnega izročila na islandski univerzi od leta 1840 skrbno vodijo matične knjige. In ker imajo na Islandiji od leta 1914 državni zdravstveni sistem, imajo na voljo tudi urejene in za analizo primerne zdravstvene podatke vsega otoškega prebivalstva.


© Modrijan založba, d. o. o., 2007


.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

Mnenja kupcev

  3  ocen:
5 zvezdice
100%
(3)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 5
(3 ocene uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.