.
 
.

Božji odred

Avtor:

.
Redna cena: 27,90 €
Predvideni rok dobave: 7-9 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.

Opis

Paddyju Doylu je mati umrla za rakom. Nekaj tednov zatem si je življenje vzel oče. In tako je bil deček obsojen na enajst let življenja v vzgojnem zavodu. Takrat je bil star štiri leta.
Pričujoča nagrajena uspešnica je ganljivo, srhljivo pričevanje o tem, kakšno je bilo še ne pred petdesetimi leti življenje v irskih vzgojnih ustanovah, gledano skozi zbegane otroške oči. Za zidovi sirotišnice je moral Paddy prenašati nepredstavljivo duševno, telesno in spolno trpinčenje »nadomestnih mater«, redovnic, ki naj bi skrbele zanj, in nič čudnega, da so te grozljive izkušnje z leti načele njegovo telesno zdravje. Tako so ga nekega večera tebi nič meni nič odpeljali v bolnišnico – in takrat je tudi zadnjič videl svoje uradne skrbnice. Potem so si ga zdravniki samo še podajali iz rok v roke. To obdobje njegovega življenja, v katerem je vsakodnevno pričeval smrti, je doživelo vrhunec z neuspešno operacijo možganov pri desetih letih. Takrat so zdravniki tudi dokončno dvignili roke od njega in ga prepustili invalidnosti.
To je osupljiva in resnična zgodba moža, ki ga je usoda tepla tako rekoč na vsakem koraku – a je vseeno napisana nenavadno blagohotno, vedro, brez sledu zagrenjenosti ali gneva.

Odlomek:

Maja 1958 nam je bilo večini starejših dečkov na šoli rečeno, naj pišemo kakšnemu sorodniku. Mnogi od nas še nikdar niso bili videli ljudi, ki naj bi jim pisali, pa tudi če bi jih, se jih ne bi spominjali. Pisanje pisma je nadzorovala mati Mihaela, redovnica, odgovorna za naše šolanje, namen teh pisem pa je bil prositi za dvotedenske počitnice zunaj Sv. Mihaela. Vsa pisma so bila napisana pod njenim budnim očesom.
Meni je rekla, naj pišem teti Mary. Presenečeno sem jo pogledal.
»Nikar ne glej tako debelo,« je rekla. »Saj imaš teto, pa strica tudi.«
Bilo je tri leta, odkar sem prišel v to šolo, in strica sem se resda spominjal, tete pa še malo ne. Mati Mihaela je napisala vzorčno pismo na tablo in morali smo ga prepisati. Naslov je bil v desnem zgornjem vogalu, datum pa spodaj.
»Dragi ...« je napisala, rekoč, naj v prazno vrstico vpišemo ime osebe, ki ji pišemo.
»Draga teta Mary,« sem zapisal, potem pa pogledal na tablo, da bi prepisal, kar je bilo na njej.
»Upam, da si dobro, kakor sem tudi jaz, hvala Rogu. Rad bi prišel za štirinajst dni k tebi, če nimaš nič proti. Priden bom in naredil bom vse, kar boš rekla. Mati Mihaela in mati Pavla ti pošiljata najboljše želje. Tu sem zelo zadovoljen, redovnice so zelo dobre z mano. Vsak večer molim zate. Komaj čakam, da dobim tvoj odgovor.
Še naprej
tvoj nečak
Patrick«
Mati Mihaela je šla naokrog in pregledovala pisma. Pri enem od dečkov v moji bližini je tlesknila s svojim lesenim ravnilom ob klop. Rezko je počilo, da smo se vsi zdrznili.
»Bog je vedno z velikim B,« je zavpila.
Vzela je še moje pismo v roke in mi rekla, naj črkujem besedo »bog«.
»B - o - g ,« sem rekel.
Izročila mi je pismo in mi velela, naj preberem prvi stavek. Kakor hitro sem ga pogledal, sem sprevidel svojo napako. Segel sem po peresu, da bi jo popravil.
»Preberi,« je zavpila.
»Draga teta Mary, upam, da si dobro, kakor sem tudi jaz, hvala Rogu.« Nekaj dečkov se je zasmejalo, a so hitro obmolknili, ko je rekla, da tu ni nič smešnega. To, kar sem napisal, je rekla, je bogoskrunstvo, eden izmed najhujših grehov. Poklekniti sem moral pred vsem razredom in zmoliti kesanje, potem pa sem jih šest dobil, po vsaki dlani tri. Nato sem moral pobrati vsa pisma in jih odložiti na njeno mizo.
Novica, ki mi jo je mati Pavla sporočila nekaj dni pozneje, da bo namreč pome prišel stric in me odpeljal na dvotedenske počitnice k teti v Wexford, me je čudno vznemirila. Nisem bil gotov, ali si želim iti ali ne. Po eni strani sem bil seveda neznansko vesel, da bom lahko vsaj začasno ušel malone stalnemu kaznovanju, po drugi strani pa sem vedel, da bom pogrešal družbo dečkov. Povrh tega svoje tete sploh nisem poznal, zato sem bil ob misli na to, da bom pri njej preživel počitnice, toliko bolj živčen. Življenje v Sv. Mihaelu mi je bilo vsaj domače; zdaj sem ga že sprejemal kot nekaj vsakdanjega.
Bila je nedelja. Z zajtrkom so postregli ob osmih namesto ob sedmih, tako da sem lahko šel še pred njim k jutranji maši. Čakal sem v vrsti z drugimi dečki, da bi mi napolnili skledico z ovseno kašo, ki so jo zajemali iz težkega jeklenega kotla. Previdno sem šel s skledico na svoj prostor, z očmi prikovanimi na njeno pretakajočo se vsebino. Hodil sem počasi in premišljeno, nisem hotel politi. Ko sem pojedel kašo in do čistega ostrgal skodelo, sem jo podal dečku zraven, ta pa jo je podal naprej, vse do konca dolge mize, kjer se je nabiral kup posode. Redovnica, ki je imela na skrbi kuhinjo, je postregla še kakav in kruh, in ko je bil zajtrk vkraju, je poslala štiri dečke v pralnico, oprat posodo. Vsak drug dan bi bil tudi jaz nedvomno eden izmed njih, a ker sem odhajal na počitnice, sem moral ostati čist, kar je pomenilo, da mi sploh ni bilo treba opraviti nobenega dela.
Pri kosilu nisem smel jesti skupaj s svojimi tovariši. Rečeno mi je bilo, naj počakam na dvorišču, in hodil sem po njem in ugibal, kakšne počitnice neki bodo to. Ozrl sem se proti vrhnjemu nadstropju poslopja v obliki črke L, h kipu Svetega srca. Stavba je bila celo v bleščečem soncu videti hladna in siva. Tiho sem odšel proti požarnemu izhodu, da bi lahko pogledal v obednico. Vsi so jedli. Na drugi strani dvorišča je bil sadovnjak. Predtem sem bil opazil redovnice, ki so se sprehajale po njem in molile. Šel sem do ograje in pritisnil obraz ob črne drogove, da sem skoraj vtaknil glavo mednje. Med drevjem in grmičevjem sem zagledal znano šepajočo postavo gospoda O'Rourka. Na sebi je imel temno modro obleko z debelimi sivimi črtami. Videl me je in mi nemudoma prišel naproti.
»Oho, poglej si ga no, kakšen nobel gvant ima danes!« Povedal sem mu, da odhajam za dva tedna k teti. Sklonil je svoj zgubani obraz globoko k meni in rekel: »No, to se ti bodo pa prilegle, takele počitnice, kaj? Tudi sam ne bi imel nič proti, če bi se lahko majčkeno oddahnil od naših nun.« Zasmejal se je. »Ampak,« je nadaljeval, »za fanta, ki gre na počitnice, nisi videti pretirano vesel.«
Še preden sem lahko odgovoril, je vtaknil svojo razorano dlan skozi rešetke in jo razprl.
»Na,« mi je ponudil prgišče kosmulj, »prav slastne so, ne kisle kakor tiste zadnjič. Kako pa, da ne kosiš?«
»Skupaj z redovnicami bom, ko pride stric.«
Obraz starega možakarja je zasijal, njegov smehljaj je razkril še edina zoba, ki ju je imel, oba že hudo načeta.
»Južina z nunami, hudimana! Te pa vedo, kako ti je treba streči: porcelanaste skodelice in krožniki in najboljša srebrnina. Tudi sam sem že parkrat južinal z njimi, in rečem ti, tako doma nikoli nisem jedel. Le dobro izkoristi priložnost, takšne ne boš imel velikokrat.« Pokimal sem. Ozrl se je nazaj proti sadovnjaku. »Ko sem prišel semle, tu ni bilo ničesar, samo ti grmi kosmulj.« Čutil sem njegov ponos, ko se je razgledoval po jablanah in hruškah. »Tudi tehle peščenih potk ni bilo, zdaj pa jih te šmentane nune uporabljajo za to, da molijo na njih. Me prav zanima, ali kdaj pomislijo name, kadar žebrajo tiste svoje rožne vence.« Preden sva se razšla, mi je rekel, da mi bodo noge, medtem ko me ne bo, gotovo spet zrasle, in bodo čevlji, ko se vrnem, spet potrebni popravila. Potem je odšepal skozi sadno drevje in mi izginil izpred oči. Zgodaj popoldne mi je že pošteno krulilo po želodcu in bil sem čedalje bolj nemiren ob misli, da bom pri nekom, ki ga sploh ne poznam. Imelo me je, da bi šel v shrambo po kos kruha, a mi je zmanjkalo poguma. Bal sem se, da bi me zalotili, in sklenil sem, da ni vredno tveganja. Še naprej sem torej čakal strica na dvorišču. Tam proti tretji sem postal nekam slaboten, po želodcu me je zvijalo, ob štirih pa so bolečine postale neznosne, in sem zajokal. Mati Pavla me je opazila.
»Zakaj pa spet jokaš?«
»Lačen sem, mati, pa še v trebuhu me zvija.«
»Ne bodi no smešen,« je odvrnila. »Misli na črnske otročičke v Afriki, ki ne dobijo niti mrvice hrane. Pojdi v kuhinjo in počakaj, da pride stric. Zadnje, kar bi si ubožec želel, bi bilo, da bi te našel takole objokanega, kakor dojenčka.«
.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Paddy Doyle

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Obseg/št. strani: 208
  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Broširana
  • ISBN/EAN: 9789612415228
  • Mere izdelka vxš: 23,5 x 16 cm
  • Založba Modrijan Založba, d.o.o.
  • Avtor:
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 0
    (0)
Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  0  ocen:
5 zvezdice
0%
(0)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 0
(0 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.