.
 
.

Razstava

4 (2  oceni uporabnnikov )

.
Redna cena: 24,94 €
Na zalogi, dobava takoj.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.

Opis

Pripoved, gledališka igra, operni libreto – mnogi žanri se ponujajov oznako tega silovito napisanega portreta tržaškega slikarja VitaTimmla (1886–1949), ki zliva različne jezike in izrazja umetnikovih sopotnikov, skrbnikov, zdravnikov, žensk … v portret anarhične, avtodestruktivne osebnosti.


Odlomek


TIMMEL
Pejmo h Erminjotu, al pej h Prašičk'm ... Porcina, kranjske klabase, pršut Praga. Tudi jota, če bi jo kdu teu. Jest ne, bitte schön. Meni je zaduasti, da pijem ...


SOFIANOPULO
Vivere non necesse est, bibere necesse est -- In on ga je res pil brez prestanka, nekoč celo dvanajst litrov, kot iz bronastega kraterja ga je zlival vase ... Vino dvakrat na dan, ob obrokih in vmes. A prav po michelangelovsko JO je poslikal, tisto skromno kraljevsko ošterijo!


MASCHERINI


Ja, oštja ... tisti velik zid pri Erminiju, s tistimi mastnimi in zamaščenimi lisami, ki jih je bilo videti pod barvami, še potem. In kakšnimi barvami – rejs vjelek, dio buh, tista slika na zidu, kašno nebu, tisti visoki stolpi, tisti muoški dišperadi in tisto zlatu, ku kri, da nisi znau, če so ble bolečine, ke bi ti stis'nle srcje al pej eno samo vesjelje – antični mojster pač..


CAMPITELLI


Da, vrniti se k antiki, je govoril, vrniti se k mnoštvu velike dekoracije, k Asircem, k Etruščanom, Grkom, Rimljanom – v slabi koži, kot je bil, prisiljen, da za pijačo podari sliko kakšni mecenski zveri, ki ga je imela na povodcu, je ves čas govoril o Sikstinski kapeli: veličanstvo velike potrate, dar palač, cerkva, slave in oblasti ... Kako je sovražil natančnost slike majhnih dimenzij, beda, je govoril s prezirom, “ uokvirjena špranja ”.


SOFIANOPULO


Arschloch, je rekel v resnici, luknja od riti.


BARONI


Tudi če je potem, v norišnici, delal tiste male, male sličice in čisto majhne risbe, še manjše od lista v zveščku ...


Postrežnik psihiatrične bolnišnice prečka oder v globini. V rokah drži sveženj pomečkanih papirjev.


POSTREŽNIK


Kakšne slike neki, kvečjemu znamke. Bog ve, kaj vidi primarij v njih, kakor da ni že dovolj starega papirja tu notri ... sicer jih tudi sam le bežno pogleda, potem jih stlači v tisti predal, no ja, v predal ali smetnjak, v resnici ni velike razlike ...


TIMMEL


Umetnost mora biti velikopotezna, v velikem slogu kraljev in vladajočih ljudstev, zlato in prapor zmagovitih bitk. Nič cmizdrenja nerazumljenih slabičev -- Nej se skrijejo, umetniki, pesnički, slikarčki, s svojo slikco: ana štračka – an fečou, da mu pljuneš nut'r delikatno dušco, kri z nusa, enkrat na mes'c, ku pizda ... Slika mora biti velika, trdna kot vsaka veličina, kot življenje. Na dunajski Kunstgewerbeschule je bil učitelj Klimt – ne, ni rejs, da me niso teli, sam sem se zavrnil, nisem bil vreden takega Učitelja, in to sem tudi povedal, bojišče pripada velikim ljudem, ni za cepce, pej je blo –naj zmaga železna Resnica in naj udari, no, kdo je naslednji, jest sem tudi tu. Toda, po mojem, sem ga prav dobro naštudiral, Učitelja. Poljub, na primer ... poljub se staplja z zlatom, zlato je tisto, ki šteje, ne poljub, vsak študentek zna mijavkati o ljubezni in verjeti, da je Boheme.


BARONI


Ni maral boemov … gliste, je kričal za njimi po gostilnah, brez anga souda, da bi se ga lahko napili, cegani ...


 


TIMMEL


Bohém je črv, nesramnež, ki razkazuje svoja cirozna jetrca in ponuja svoje scanje z nalepko izvira Kastalie, znamko prostaških Muz ... Vse boheme, umetnikoide, narcise, ohole, nesrečneže, vse jih je treba izkoreniniti z odločno, pravilno in potrpežljivo voljo tistih, ki odrejajo. Iztrebiti plevel, ločiti ga od pšenice ... Kaj? Aha ... ja, vem, vem. Toliko slabše zame, če sem plevel. Da, gospod inženir, možno, verjetno, zelo verjetno, vendar tudi gnoj je ponižno zraven pri oblikovanju božjega načrta in v dobro ljudem. Suh gnoj je dobro gorivo, primerno za velik ogenj, segrel bom hlev v senci, roke bodo stegnili proti ognju, jaz pa bom le suho prasketal in oni bodo varni pred velikim mrazom ...


MASCHERINI


O Bog, takrat, na pustnem plesu, ko je s šampanjcem polil smoking inženirju Pomogacciju, prav njemu, ki mu je kupoval slike za vsoto ene večerje, in Pomogacci seveda, ki se ga spominjam še iz časov, ko se je še pisal Pomogats, ne, Pomogac, no, skratka, Pomogacci – mu je zrjeko vsega, on pej, ku da ni neč ...


TIMMEL


In iskre, ki se bodo dvignile visoko skupaj z vetrom v noč, ki je tako črna, da se zdi vsa modra, svetlikajoča, kakor njeni lasje, valovi v temi, beli od mehke pene, Marijin smeh in smehljaj -- bodo z gorečimi pikami zaznamovale neobstoječa, neskončna prostranstva, zvezde v neskončnosti zvezdnatega svoda dvestomiljonskih zahajajočih ozvezdij ... veliko drgetajočih lučk sem videl tam spodaj v mestu, ko smo se ob nedeljah vračali s Kahlenberškega griča in je bil Dunaj tam spodaj eno samo bliskanje, pikice lučk, mnoštvo svečk večnega rojstnega dne ...



SOFIANOPULO


Hast du von Kahlenberg das Land dir rings besehn,
So wirst du, was ich schrieb un was ich bin, verstehn.
Eh, da, pod Avstrijo so bile šole resne in pesnike si se moral učiti na pamet. Profesor Riedel je bil obseden z Grillparzerjem. Kolikokrat smo mu morali ponavljati tiste verze. Grillparzer je ostal na Dunaju celo življenje, Timmel pa ga je kmalu zapustil, da bi prišel v Trst, a takrat se je že kuhal v svoji kaši, že v otroštvu se je vse skuhalo. Poslušajte, kakšna dobra ideja za vrsto portretov: naslikati pokrajine in spodaj napisati imena oseb. Natanko portret Grillparzerja: gričevje v Wienerwaldu Kahlenberg in vse drugo, z zvonikom Sv. Štefana v ozadju ... Prav takoTimmlov portet. Ne, ne. Raje z zidovi gostilne pri Erminiju ... z vsemi tistimi madeži, kakor na obleki tistega Pomogac, ne, Pomogacci ...



TIMMEL


In tisti zidovi pri Erminiju so moja Sikstinska kapela, velike stvari, temne lise, tudi žalost, gruozne stvari in monade, ma velike, cel svet, ne samo te muoje stvarce ...Čo, Erminio, s'm lač'n, p'rnjesmi dvej tiste ruobi okrogli, ke jih delajo tiči na dvorišče, kaku se kličejo?


GLAS


Že leto dni postopna ošibitev spomina, zmedenost in slaboumna dejanja – Klinični karton Thümmel Viktorja, sina pokojnega Raffaeleja, Psihiatrična bolnišnica pri Svetem Ivanu, Trst.


SOFIANOPULO


Prasice ...


TIMMEL


Von Thümmel, prosim. Tega se dobro spominjam. Tudi če ne vem, kakšno zvezo ima s tem.


MASCHERINI


Oštja, še za jajca ni več vedel, kako se jim reče ... Ma vjelek, ni kej, vjelek.
Sofianopulu.
No, Cesare, nocoj pa ti ne bo treba obešati vseh tistih zvončkov okrog postelje ...


SOFIANOPULO


In jutri bom lahko spal célo uro več. Spanje je dobro in umetnik v svojih mukah hrepeni po njem, sladki mir, ki okrepča nemir v duši, umetniki potrebujejo več spanja kot drugi ljudje. Orfej v Morfejevem objemu – moral sem paziti, da se zbudim pred njim, da odstranim tiste vrvice z zvončki, ki sem jih vsak večer obešal okrog njegove postelje, potem ko sem ga spravil spat, zato, da me zbudijo, če je ponoči vstajal.- Eh, ja, čo, od takrat, ku je rjeko ... -


TIMMLOV GLAS
/izgubljen v temi./
Kako čudovito, ko bi umrla skupaj, Cesare – in bi bila pokopana v eni sami krsti ... prijateljstvo je čudovita stvar, je svoboda, in samo tam onkraj smo svobodni. Skoraj, skoraj, te ubijem danes ponuoči, da bo kuonc ... Tudi ti bi biu kontent, verjemi ...Čudovito ... in tvoji Grki, o Grk, bi naju sprejeli v Hadu, med cvetočimi rožami pozabe, med samimi simpatičnimi ljudmi, kot pri Erminiju, velike sence prijateljev, Damona in Pitije, Armodija in Aristogejtona ... Dva, ki postaneta eno, Kaloskagathos, midva –


BARONI


Kalimera kalispera,
Grke vse v zapor in bona sera.


SOFIANOPULO


S tistmi špagci in zguončki sem ga p'rnjeso ukuli, nikd'r se ne zna ... In nobenih podlih zamer bi ne gojil do njega, tudi ko – velika duša, in zase vem, kdo sem, ne trzne samo zaradi sence na zidu, ki drhti, senca smrti, cilj življenja, up edini, ki nas kot napoj razburi in omami ... kako naj bi mu zameril? Tudi če bi me poskusil ubiti, bi to storil iz ljubezni, vse je delal iz ljubezni, samo zaradi ljubezni ... Eros in agape, bolj skušnjavec kot eros, ubogi Timmel, jest pej ...


BARONI
Vemo, vemo. Vsak večer, ob lepem vremenu, si se postavil na konec ulice Mazzini, s hrbtom proti morju in sončnemu zahodu, da bi gledal babe, ki prihajajo dol k nabrežju ...


MASCHERINI
Te prou videm, vsega pouhnega uagnja ...


SOFIANOPULO
Mone. Trme! Stvar je vsa v prozornosti in svetlobi, v tisti svetlobi – samo v tisti, takrat, v tistih minutah – takrat se vidi vse pod krilo in pod kombiné.


BARONI
Eh, da, tvoja teorija o sončnem zahodu. V razcvetu svojih grehov, grešnik starin...



CAMPITELLI
Misli, besede, dejanja in dejanja, ki smo jih opustili ,... grešimo tudi zaradi dejanj, ki jih nismo storili. Najbolj zaradi teh, morda. Pomanjkanje ljubezni, milosti ... vsega ... stara Cerkev že ve svoje. In bilo nas je veliko, ki smo skupaj z njim grešili, ubogi Timmel, prav zaradi dejanj, ki smo jih opustili, Konec koncev, samo ti, Cesare ...


SOFIANOPULO
Da, lahko bi me bil prizadel s čemerkoli, jaz bi ga imel zmeraj rad, kakor vedno ... kako je bilo sploh mogoče, da ga nimaš rad? Dovolj, da se ga spomnim, takrat, za vogalom, na ulici San Spiridione, ko je komaj pobegnil iz norišnice, ko je skočil skozi okno -- brez srajce in kapota, s tisto flajdo od tazmutjeneh, sez odprto jeketo, sez hlačami od anga druzga in sez mapo p'd pazduho. Lepo urejena mapa, v njej šestintrideset velikih listov papirja, lepih, debelih, na vsakem listu risba; lična, točna in čista ... Prav Damon in Pitija ja, mona, sem ga njeso nazaj u špetau, u dvejeh smo ga njesle, jest in Dobner, tisti od ur ... u tisti kambri sez železno pasteljo, črno, in sez črnimi zidi, na mače, sez rezbito in papraskano mobiljo, zaprt p'd ključ'm. Z njim so zapjerali nut'r tudi mene, k'der sem ga huodo uobiskavat, in k'der sem huodo pruoč, me je takalo toučt in toučt in sem kričo tist'mu šturlotu od bolničarja, ke ni teu nigdr prit in ni nigdr nejdo klučo, in Vito mi je gauaro ”Ne vznemirjaj se, Cesare, je ana oseba kokola, tu je čudovito, tudi madeži so na stenah, kot pri Erminiju, spoznal boš, o slepi Narcis ” ... tudi jokal je, a samo tako, da joče pač ...


TIMMEL
Ne radosti ne bolečine, Cesare, je samo da videm kej lepga, ne vem, če lahko razumeš, ko si zmeraj zaprt tam zunaj ...


SOFIANOPULO
Ni vedel, kaj bi. Ko se je naveličal čačkati tiste majhne risbice, je začel jokati, ne vedno ... tedaj ga je zajel spanec, nisem vedel, kaj bi mu še rekel, a sem počakal, da zaspi, in potem sem šel ...


CAMPITELLI
Requiem aeternam dona ei Domine et lux perpetua luceat ei. Requiescat in pace.


OSTALI TRIJE
Amen.


Slišijo se petarde, kričavo petje, “srečno Novo leto, srečno Novo leto. Ma nemam klučo od mojeh vrat ... “


Pejmo h Erminjotu ...




.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Claudio Magris

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
Nagrajenec Vilenice 2009, tržaški esejist, pisatelj in univerzitetni profesor nemške književnosti, sodelavec pomembnejših italijanskih časnikov Claudio Magris (Trst, 1939) vešče spaja esejistični žanr z zgodovinskim in pripovedno-avtobiografskim.

Pisati je začel v šestdesetih letih. Omenimo poleg Donave (Danubio, 1986) še njegove Mikrokozmose (Microcosmi, 1997), za katere je istega leta prejel prestižno nagrado Strega in jih imamo tudi v slovenščini.

V prevodu lahko beremo tudi Habsburški mit v avstrijski moderni književnosti (Mito asburgico nella letteratura austriaca moderna), Na slepo (Alla cieca), Saj razumete (Lei dunque capira) in druga njegova dela.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Broširana
  • ISBN/EAN: 9789610114314
  • Mere izdelka vxš: 20,5 x 14 cm
  • Založba Mladinska knjiga Založba
  • Avtor:
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 4
    (2)
Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  2  oceni:
5 zvezdice
50%
(1)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
50%
(1)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 4
(2 oceni uporabnnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.