V okencu izberite šolo in razred v prihodnjem šolskem letu in prihranite

.
 
.

Slovenski gobarski vodnik

4 (2  oceni uporabnnikov )

Slovenski gobarski vodnik je primeren tako za gobarja začetnika kakor za odličnega poznavalca gob.

.
Redna cena: 23,10 €
Rok dobave: 2-3 dni.
.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

Slovenski gobarski vodnik je nova, razširjena in posodobljena izdaja gobarskega priročnika Naše gobe (2002). Avtorji so izkušeni
poznavalci gob, gobarji in fotografi, ki se z gobarstvom ne ukvarjajo le ljubiteljsko, temveč so aktivni člani gobarskih društev,
sodelujejo na gobarskih razstavah, se udeležujejo mednarodnih mikoloških srečanj, predavajo in pišejo.

Zgradba priročnika je podobna zgradbi Naših gob. V uvodnih poglavjih so napotki za pravilno nabiranje, uživanje in shranjevanje
gob. Pomembno je zlasti poglavje o značilnostih posameznih rodov in vrst gob ter o natančnem prepoznavanju najdenih primerkov.
Uvodni del sklenejo preizkušeni recepti za pripravo gobjih jedi ter podatki o hranljivosti in zdravilnosti posameznih gob. V drugem
delu je opisanih 262 vrst gob. Upoštevano je najnovejše latinsko in slovensko poimenovanje gob (gliv) v skladu s Seznamom
gliv Slovenije (1998). V pomoč bodo gotovo tudi doslej zbrana domača imena gob in najnovejši podatki o užitnosti oziroma
strupenosti posameznih vrst gob, ki utegnejo biti pravo presenečenje celo za izkušene gobarje.

Slovenski gobarski vodnik je primeren tako za gobarja začetnika kakor za odličnega poznavalca gob. Je zanesljiv in varen
pripomoček za vse, ki se po slovenskih gozdovih in travnikih potikajo ne samo kot nabiralci gob, temveč tudi kot njihovi občudovalci.

Prelistaje knjigo:







Preberite odlomek:


Tako kot vsa živa bitja so se tudi gobe razvijale milijone let, da so dosegle današnjo raznovrstnost. Zaradi svoje posebne
zgradbe se jih je le malo ohranilo v obliki fosilnih ostankov, še največ v jantarju (najstarejši fosil gobe sega 90 milijonov let
v preteklost). Ti ostanki nam pričajo, da so se po obliki razmeroma malo spreminjale (majhen vpliv evolucije). Prav gotovo so
se prilagajale novo nastalim življenjskim razmeram. Razvijale so se nove vrste, nepotrebne pa so izumrle, ker so bile
prilagojene na rastline ali živali, ki jih danes ni več. Še pred milijon leti sta uporabnost gob predpisovala nagon in
medsebojna odvisnost. Gobe so namreč nudile hrano, živali pa so pomagale raznašati trose. Tako je še danes.

/.../

Človek se je zelo kmalu zbližal z gobami. V opremi ledenodobnega človeka Ötzija, najdenega leta 1991 v ledeniku na meji
med Avstrijo in Italijo, so odkrili lesno gobo –brezovo odpadljivkoPiptoporus betulinus, ki jo je verjetno uporabljal v stiski,
globoki utrujenosti in lakoti. Iz nje si je pripravil grenek čaj, ki je umiril prebavo, da je tako lahko več dni preživel le s pitjem
vode oziroma tega čaja. To gobo pa je verjetno uporabljal tudi za netenje in prenašanje ognja. Prenašanje ognja s
»kresilno gobo« se je ohranilo do 20. stoletja, le da so za te namene pogosteje uporabljali bukovo kresilko Fomes fomentarius.

/.../

Na našem območju (Evropa) so bile gobe dolgo časa živež siromakov, z izjemo nekaterih najokusnejših gob, ki so se pojavljale
na jedilnikih bogatih ljudi. Že zgodaj so odkrili, da so gobe malokalorična hrana. Prav ta lastnost in zdravilni učinki nekaterih
vrst (predvsem umetno gojenih) uvrščajo gobe med hrano prihodnosti. Da se v preteklih stoletjih gobe niso prav veliko
uporabljale v prehrani, je vzrok predvsem strah pred morebitnimi zamenjavami užitnih gob s strupenimi in posledično pred
zastrupitvami. Sinonim za strupenost je bila in je še danesrdeča mušnicaAmanita muscaria, ki so jo uporabljali (namočeno v
mleku) za omamljanje muh (tako smo dobili današnje rodovno ime mušnica). O tem je pisal že nemški prirodoslovec in filozof
Albert Veliki, ki je umrl leta 1280. Zaradi vsesplošne uporabe tega simbola strupenosti (in hkrati lepote) jo pozna vsak. Drugi
razlog za pomanjkljivo poznavanje gob je bil (pred pojavom knjige) ta, da so se informacije prenašale ustno, zato je bila
njihova natančnost odvisna predvsem od spomina in pogostosti pojavljanja posameznih vrst gob. Nabiranje gob je bilo
največkrat omejeno na lokalno pogoste in lahko prepoznavne vrste (lisičke, jurčke, grive). Ljudje so si večkrat ustvarjali
pravila, ki pa vedno ne držijo. Tako je nekoč veljalo, da so gobe, ki so jih objedli polži, užitne. Zaradi te zmote marsikateri
uživalec ni preživel obroka gob – »šel je po gobe«. Polži imajo povsem drugačen prebavni trakt in druge organe, tako da jim
tudi zelena mušnica Amanita phalloides ne pride do živega. Danes, ko imamo na voljo pisne in slikovne informacije, nam je
zagotovo veliko lažje. Kljub temu ne bo odveč opozorilo – nasvet, ki sloni na napakah v preteklem stoletju, ko so ljudje
začeli uživati tudi redkejše oziroma manj poznane vrste, da se pred uživanjem nove vrste posvetujete s strokovnjakom. Če
ga ni v vaši bližini (gobarska društva so sicer enakomerno razporejena po vsej Sloveniji), morate natančno pregledati nabrane
primerke in jih primerjati z opisi in s fotografijami v knjigah. Pri tem je pomembno, da imate pred seboj primerke iste gobe v
različnih stopnjah razvoja. Čeprav ste skoraj povsem prepričani, da imate pred seboj užitne gobe, je bolje, da prvo bero
zavržete in skušate gobo prepoznati še drugič ali celo tretjič na drugih rastiščih. Šele takrat se lahko odločite in nekaj manjših
primerkov primešate kaki gobji omaki. Najbolje pa se bomo gobe naučili prepoznavati, če bomo obiskovali razstave gob, ki jih
prirejajo gobarska društva. Gobe, ki smo jih nabrali, prinesemo s seboj in jih primerjamo z razstavljenimi vzorci. V veliko pomoč
nam bodo prav gotovo tudi nasveti dežurnih gobarjev, ki nam bodo rade volje pomagali pri spoznavanju novih vrst gob.
(iz Uvoda)


© Modrijan založba, d. o. o., 2010


.
.
.

O avtorju - Bojan Arzenšek

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Obseg/št. strani: 364
  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Mehka
  • ISBN/EAN: 9789612414665
  • Mere izdelka vxš: 19,5 x 12,5 cm
  • Založba Modrijan Založba, d.o.o.
  • Avtor:
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 4
    (2)
Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  2  oceni:
5 zvezdice
50%
(1)
4 zvezdice
50%
(1)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 4
(2 oceni uporabnnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.