Rodil se je od oča Štefan Lanjščka in matere Terezije. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti. Svojo študijsko pot je nadaljeval na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer je študiral novinarstvo. Lainšček ima status samostojnega ustvarjalca v kulturi in je solastnik in urednik Podjetja za promocijo kulture Franc- Franc.
Feri Lainšček je za svoja literarna dela prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1995 mu je Prešernov sklad dodelil nagrado za roman Ki jo je megla prinesla. Dve leti kasneje je prejel nagrado kresnik za roman Namesto koga roža cveti. Leta 2007 je ponovno prejel nagrado kresnik za roman Muriša. Zbirka pravljic Mislice so prejele nagrado večernice za najboljšo slovensko mladinsko literarno delo. Prejel je še Kajuhovo nagrado za roman Raza in nagrado sklada Vladimir Slejko za roman Astralni niz. Scenarij Črni klovn mu je prinesel prvo nagrado Centra za dramsko umetnost iz Zagreba.
Ferija Lainščka ne moremo označiti le kot pisatelja, temveč tudi kot pesnika, dramatika, scenarista, soustvarjalca literarnih revij in avtorja številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin. Lainšček je vsestranski avtor, ki piše tako za odrasle, kot za mladino in otroke. Lainšček že dve desetletji ustvarja v okolju, kjer kultura in umetnost nimata pravega zaledja. Prav zato je Lainščkov napor pri ustvarjanju še toliko bolj pomemben. Prekmurje, njegova pokrajina in duša, močno zaznamujeta in prežemata Lainščkovo delo. V romanih Ferija Lainščka je prisotno iskanje prekmurske ali, če gledamo iz širše perspektive, panonske identitete.
Literarna dela Ferija Lainščka so med slovenskimi pisatelji doživela največ filmskih uprizoritev. Poleg romana Petelinji zajtrk so bili uprizorjeni še romani Namesto koga roža cveti, Ki jo je megla prinesla, Vankoštanec. Feri Lainšček pa se ne udejstvuje le kot koscenarist pri filmskih priredbah njegovih romanov, temveč je tudi avtor scenarija za dokumentarni film o Porabju, ki nosi naslov Kak nega zelenoga konja, tak nega čednoga Slovenca.
.