.
 
.

Piramide upanja

Avtor:
4 (3  ocene uporabnikov )

.
Redna cena: 25,00 €
Rok dobave: 2-3 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

Pesmi in podobe. Posvečeno avtoričini osemdesetletnici.


»Piramide upanja Neže Maurer prinašajo pesmi o času, razmerju do časa, o časnosti in večnosti. Zračijo energijo pristnosti in prisotnosti. Zaradi neizprosnega postavljanja vprašanj so pesmi v Piramidah upanja mile, nepopustljive in do bolečine žive.« Je med drugim v spremni besedi zapisala Lidija Gačnik Gombač. Manca Košir pa: »Neža Maurer je velika. Zaradi svoje modrosti. Zaradi polnosti bivanja, ki se pretaka po njenih žilah. Zaradi ljubezni, ki ji je presijala kosti in naježila kožo. Zaradi upanja, ki ga, kljub težkim uram, žari med ljudi. Zaradi pesmi, ki upovedujejo te razkošne izkušnje na način, ki je samo njen. Brez podpisa prepoznamo verze, ki jih je spesnila naša Slovenka leta in desetletij, v katerih nam daruje svoj pesniški dih. Ena in edina -- Neža Maurer. Osemdesetkrat hvala za vse!«


Zbirka je posebna zato, ker vsako pesem spremlja umetniška fotografija dr. Gregorja Radonjiča. Mario Berdič je med drugim zapisal tako: »Hkratna predstavitev besedne in likovne umetnosti, vključno s fotografijo v skupni knjižni izdaji, je v založništvu sicer povsem običajen pojav, vendar običajno ena ali druga panoga nastopa v podrejenem položaju, bodisi kot dopolnilo izpovedi, bodisi kot ilustracija dogajanja ali pa med njima sploh ni nikakršne povezave. Nasprotno sta avtorja v pričujoči izdaji skušala ustvariti "hierarhično" ravnovesje med poezijo in fotografijo, pri čemer se med seboj večplastno nadgrajujeta, dosegajoč součinkovanje vsebinskih in strukturnih povezav v sinergijsko in brez dvoma tudi sinestetično celoto. Fotografija Gregorja Radonjiča, ob upoštevanju osnovnih likovnih zakonitosti, posreduje opazovalcu vizijo harmonije in vzajemnega, konstruktivnega učinkovanja naravnih elementov ter ga spodbuja k meditaciji o minljivosti tuzemskega življenja in neminljivosti lepote narave, ob venomer ponavljajočem se stvarjenju.«

.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Neža Maurer

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
Neža o sebi ...
 
Rodila sem se 22. decembra 1930 v vasi Podvin, občina Polzela. Osnovno šolo sem obiskovala na Polzeli: do četrtega razreda slovensko, med okupacijo pa nemško. Po vojni sem na nižji gimnaziji v Celju in Žalcu naredila izpite čez prve tri razrede in leta 1946 redno končala četrti razred. Učiteljišče sem (s pomočjo štipendije) naredila v Ljubljani, nakar so me poslali poučevat na Primorsko. Tri leta sem učila (večkrat po ves dan vsled pomanjkanja učiteljev) v Črnem vrhu nad Idrijo. Kot odlična dijakinja sem si pridobila dopust za redni študij na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Po diplomi sem se takoj izredno vpisala na Filozofsko fakulteto (slavistika) v Ljubljani - poučevat pa so me poslali na nižjo gimnazijo v Ilirsko Bistrico. Na fakulteti sem diplomirala leta 1960.
Tedaj so se na ljubljanski televiziji začele priprave za šolske oddaje. Imela sem dovolj prakse in diplomo - zato so me sprejeli za prvo urednico šolskih TV oddaj. (Opravila sem seveda novinarsko preizkušnjo in v Rimu mednarodni tečaj za šolske TV oddaje). Vsled pomanjkanja denarja za šolstvo so čez dobro leto šolske TV oddaje ukinili.
Ostala sem v novinarstvu, vendar ne na radiu ali televiziji. Zanje sem samo pisala; predvsem za radio - vse življenje. Delala pa sem kot novinarka, tudi kot tehnična urednica v uredništvu Rodne grude; pri Pionirskem domu sem urejala brošure za slavnostne dneve v šolah; pri Otrok in družina sem bila tehnična urednica. Posebej mi je bilo blizu delo pri Kmečkem glasu, kjer sem urejala kulturno rubriko (iz tega je nastala takratna in sedanja Pisana njiva) - in bila istočasno terenska reporterka. Moje področje je bilo Kozjansko. Vozila pa sem se po vsej Sloveniji, potovala po Jugoslaviji in včasih tudi čez mejo. To je dalo številne reportaže in potopise - za Kmečki glas seveda.
To letečo idilo je presekala smrt v družini. (Umrl je mož Herman Škofič.) Takoj sem morala poiskati drugo službo - da bom več doma pisala in po možnosti služila za preživljanje vseh štirih (poleg otrok še za mamo). Prijavila sem se in bila sprejeta na mesto glavne urednice (in direktorice) lista Prosvetni delavec. Sedem let sem ostala tam. To so bila z delom in odgovornostjo zelo obremenjena leta. Ko je sin dobil štipendijo za srednjo šolo, sem službo menjala za strokovno sicer zveneče, a manj odgovorno in manj plačano delo: postala sem samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje SR Slovenije. Tam sem ostala do upokojitve.
Izrabila sem možnost (sin je bil že pilot, hči je študirala za klovneso v Moskvi, mama je umrla) in se preselila kot podnajemnica v Škofjo Loko: zdaj sem bila povsem neobremenjena z drugim delom. Lahko sem se posvetila literaturi in nastopom po šolah. Za vse prav gotovo ni bilo prav - a če pogledam izide zbirk tako za otroke kot za odrasle, je bilo vredno. Denacionalizacija mi je (po 13 letih) spodnesla možnost nadaljnjega bivanja v starinski hiši - sedaj živim prav tako v Škofji Loki, vendar v stanovanju na Partizanski ulici. Kolikor največ zmorem, še pišem literaturo za odrasle in manj odrasle.
Sem članica Društva novinarjev (od leta1962), Društva slovenskih pisateljev (od 1973), gibanja za kulturo miru in nenasilja (od 1983) in PEN kluba (od 1991).
Z družino sem prebivala v Brezju pri Dobrovi 47, v stari obnovljeni hiši. Zdaj je tam sin s svojo družino; tako ostaja nekaj domačnosti.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Obseg/št. strani: 128
  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Trda
  • ISBN/EAN: 9789616817080
  • Mere izdelka vxš: 22,5 x 22,5 cm
  • Založba Založba Pivec
  • Avtor:
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 4
    (3)
Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  3  ocen:
5 zvezdice
33%
(1)
4 zvezdice
33%
(1)
3 zvezdice
33%
(1)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 4
(3 ocene uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.