V tem pretresljivem in mogočnem delu neme Stalinove žrtve prvič pripovedujejo svoje življenjske zgodbe.
Ruščina pozna dva izraza za šepetajočega:
šepčuščij, tisti, ki šepeta iz strahu, da mu prisluškujejo, in šeptun, ovaduh, tisti, ki ljudem za hrbtom prišepetava oblastem.
Besedi izvirata iz obdobja stalinističnega terorja, ko so rusko družbo sestavljali šepetalci te ali one vrste.
Orlando Figes v svoji najnovejši knjigi razkriva zasebno življenje milijonov Rusov pod Stalinovo tiranijo, v družbi, v kateri so vsi šepetali – bodisi da so hoteli zaščititi svoje bližnje, bodisi da so ovajali sodržavljane. Delo se opira na obsežno raziskavo ustne zgodovine, ki je zajela stotine družin iz nekdanje Sovjetske zveze, ter na množico listin, fotografij in predmetov iz družinskih arhivov. Vodi nas skozi moralni blodnjak, v katerem je človeka lahko pogubila ena sama neprevidna beseda, ko je režim postavil izven zakona celotne družbene sloje in narode, ko so ljudje plačevali strahotno ceno za gospodarsko in politično veličino Stalinovega imperija. Vendar so tudi v tistih težkih časih mnogi ohranili človečnost in pogum, da so kljubovali neusmiljenemu pritisku totalitarne države.
Iz medijev
Čas izničene individualnosti, ki je zahteval podreditev kolektivu in komunizmu, in čas omejene svobode, ki jo je lahko pogubila samo ena neprevidna beseda.
Samo Rugelj, Vikend
Bralec, ki se bo zakopal v branje, bo skupaj z opisanimi liki preživel sedemdeset let najrazličnejših modusov bivanja pod vladavino ruskega komunizma.
Bernard Nežmah, Mladina
O knjigi v medijih:
http://www.delo.si/clanek/77100
http://www.rtvslo.si/kultura/knjizna-polica/natasin-ples-kulturna-zgodovina-rusije/155209
http://www.siol.net/kultura/knjizni_molj/2009/09/sepetalci.aspx
http://www.indirekt.si/novice/kultura/sepetalci_orlanda_figesa/139049
.